Ste že prejeli informativni izračun dohodnine? In kaj storiti, ko ga prejmete?

Kompenzacija

Kontroling

Dobiček - čisti dobiček in bilančni dobiček

Vas zanima povračilo v tujini plačanega DDV?

Spremembe pri akontiranju davka od odhodkov pravnih oseb - novela ZDavP-2A

Ključni kazalniki merjenja uspešnosti poslovanja

Prekoračitev praga za oprostitev obračunavanja DDV za davčne zavezance iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1

Najpogostejša vprašanja in odgovori o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa

Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih ose

Težki časi

Podpisali ste pogodbo o nakupu stanovanja, zdaj pa so cene nižje ali pa so vaši prihodki skopneli. Kaj lahko storite?

Ste že prejeli informativni izračun dohodnine? In kaj storiti, ko ga prejmete?

Kot smo seznanjeni, informativni izračun dohodnine prejmemo vsi rezidenti RS, ki smo zavezanci za vložitev dohodninske napovedi. Sestavljen je na osnovi podatkov, ki jih ima Davčna uprava RS na voljo, to so uradne evidence, podatki izplačevalcev dohodkov in podatki o vzdrževanih družinskih članih, ki so ji DURS-u do 31. januarja 2009 posredovali zavezanci.
Kaj storimo, ko prejmemo informativni izračun?
Po prejemu informativnega izračuna preverimo:
? ali so vpisani podatki pravilni (osebni podatki, podatki o dohodkih, podatki o vzdrževanih družinskih članih itn.) oziroma ali se ujemajo s podatki, s katerimi razpolaga sam,
? ali so upoštevane vse dohodninske olajšave, za katere izpolnjujete pogoje
? ali je informativni izračun dohodnine pravilen (pravilnost izračuna lahko preverimo s pomočjo testnega izračuna, ki je dostopen na spletni strani Dursa)
Če se bomo z informativnim izračunom strinjali, nam ne bo potrebno storiti ničesar, saj bo v 15 dneh po vročitvi avtomatično postal odločba. Izračun se torej ne podpisuje in ne pošilja nazaj na DURS. Če se z izračunom ne bomo strinjali, lahko v 15 dneh od vročitve podamo ugovor v pristojni davčni urad oziroma izpostavo. Obrazec s katerim se poda ugovor bo dostopen na vseh davčnih uradih in izpostavah, objavljen pa bo tudi na spletni strani davčne uprave. V tem primeru bo davčni organ preveril naše navedbe in na podlagi svojih podatkov in naših podatkov izdal odločbo najpozneje do 31. oktobra 2009. V ugovoru lahko uveljavljate olajšavo za vzdrževane družinske člane, ne morete pa spremeniti zahteve za namenitev dela dohodnine za donacije.
Kaj če informativnega izračuna dohodnine ne prejmemo?
Če informativnega izračuna ne prejmemo do 31. maja 2008, je najbolje preveriti preko Vide (virtualne svetovalke) z vnosom svoje davčne številke, ali vam je davčna uprava informativni izračun sploh poslala. Če je izračun bil poslan, lahko zaprosite za kopijo. Če pa informativni izračun ni bil sestavljen in poslan, moramo dohodninsko napoved vložiti sami, in sicer od 1. do 30. junija 2009. Obrazec je dostopen na vseh davčnih uradih in dursovi spletni strani.

Ali smo v prekršku, če zoper napačni informativni izračun, ki je v našo korist, ne vložim ugovora?
DA! Prekršek storimo, če ugotovimo, da je naša davčna obveznost v informativnem izračunu prenizko ugotovljena, pa v roku za ugovor tega ne vložimo oziroma ga sploh ne vložimo. V tem primeru namreč storimo hujši davčni prekršek, za katerega zakon predvideva globo od 400 do 1.200 evrov.

Še zanimivo
V primeru preveč plačane dohodnine, bomo nakazilo prejeli najpozneje v 30 dneh po preteku 15 dnevnega roka od vročitve informativnega izračuna. Konkreten datum je naveden na informativnem izračunu. V primeru doplačila moramo dohodnino plačati najpozneje v 30 dneh po preteku 15-dnevnega roka od vročitve informativnega izračuna. Konkreten datum je naveden na informativnem izračunu.

Informativni izračun dohodnine prav tako prejmejo:
? upokojenci, ki so prejeli pokojnino, od katere je bila odtegnjena in plačana akontacija dohodnine, upokojenci, ki so poleg pokojnine prejeli dohodke večje od 80 evrov ter upokojenci, ki so pri akontaciji dohodnine uveljavljali posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane,
? študentje, če so v letu 2008 prejeli dohodke večje kot 2.959,60 evrov,
? rezidenti Slovenije, ki delajo v tujini, če bo davčna uprava imela podatke o prejetih dohodkih iz tujine.

Praktični primeri - vprašanja in odgovori
1. Z ženo imava dva otroka. Zanima me, na kakšni podlagi lahko ugotoviva, komu se bolj splača uveljavljati olajšavo za vzdrževanega družinskega člana?
Olajšavo na uveljavlja tisti, ki ima po višji stopnji obdavčenih več dohodkov. Sicer pa je najbolje to preveriti tako, da s pomočjo informativnih izračunov poskusite različne kombinacije (oba otroka uveljavlja recimo eden ali oba vsak po enega ali pa eden za nekaj mesecev drugi za preostalo obdobje in podobno.
2. Na podlagi podjemne pogodbe sem prejšnje leto prejel štiri tisoč evrov prihodka neto. Zanima me, kaj moram storiti pri dohodnini, da ne bom v prekršku?
Dohodek, ki ste ga prejeli na podlagi podjemne pogodbe, je bil obdavčen že na svojem viru, poleg tega pa so bili plačani tudi pavšalni prispevki za socialno varnost. Čeprav je bila akontacija dohodnine odmerjena že pri viru, pa to ne pomeni dokončnega obračuna dohodnine, ampak se dohodek všteva v letno davčno osnovo, ki se na letni ravni obdavči glede na dohodninsko lestvico (122. člen zakona o dohodnini).
3. Kako se obračuna davek od dohodka, prejetega na podlagi avtorske pogodbe? V pogodbi je namreč določeno, da akontacijo plača naročnik. Ali je v tem primeru treba v izračunu upoštevati tudi ta znesek?
Aktivnosti v tem primeru so odvisne od tega, kdo vam je avtorski honorar izplačal. Če vam ga je izplačala slovenska pravna oseba, ki se z vidika zakonodaje šteje kot plačnik davka, vam je bil davek odtegnjen že ob izplačilu, napovedi pa v tem primeru iz tega naslova ne vlagate. Če pa vam je dohodek izplačala tuja pravna oseba ali fizična oseba, ki se skladno z 58. členom ZDavP-2 ne šteje za plačnika davka, morate iz tega naslova vložiti napoved akontacije dohodnine. Napoved morate vložiti do desetega dne v mesecu za prejšnji mesec.
4. Letos sem odprl popoldanski s.p.. Kako je z obdavčitvijo? Ali se prihodki obravnavajo ločeno od dohodka iz zaposlitve?
Med letom se prihodki iz zaposlitve in prihodki iz naslova dejavnosti (popoldanski s.p.) obravnavajo ločeno - tako z vidika dohodnine kot z vidika prispevkov za socialno varnost. Ne glede na to, pa se na letni osnovi oba dohodka seštejeta in obdavčita po dohodninski lestvici. ZDoh-2 v 109. členu namreč določa, da je letna davčna osnova od dohodkov rezidenta, pridobljenih v davčnem letu, vsota davčnih osnov od dohodka iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti in preostalih dohodkov, razen dohodkov iz kapitala.

Vir: DURS, Moje Finance

Kompenzacija

Pobot ali kompenzacija je eden od nedenarnih načinov poravnavanja terjatev in dolgov.
Po Obligacijskem zakoniku morajo biti zanj izpolnjeni naslednji pogoji:
a) stranki v pobotu morata biti druga drugi hkrati upnica in dolžnica,
b) terjatvi morata biti istovrstni,
c) terjatvi morata biti zapadli v plačilo.
Trenutek pobota
Po Obligacijskem zakoniku se šteje, da je pobot nastal, ko so izpolnjeni pogoji zanj, torej takrat, ko sta obe terjatvi , ki sta predmet pobota, zapadli v plačilo. Ker sta z dnevom nastanka pobota terjatvi poravnani, tudi obresti s tem dnem prenehajo teči. Za knjiženje pobota pa je potrebno, da se stranki o tem dogovorita oziroma da ena od njiju drugi jasno pove, da bo opravila pobot.
Računovodski vidik
V praksi poznamo dvostranski pobot in mnogostranski ali verižni pobot. Pri dvostranskem pobotu sodelujeta dve podjetji, ki sta si medsebojno kupec in dobavitelja blaga ali storitev. Torej vsak od njiju hkrati terja in dolguje drugemu.
Verižni pobot
Pri mnogostranskem ali verižnem pobotu sodelujejo trije ali več udeležencev. Takšne pobote običajno izvajajo podjetja, ki zanje računajo tudi določeno provizijo, kajti razpolagati morajo z ustrezno programsko opremo, s katero poiščejo najugodnejše kombinacije in o tem obvestijo vse sodelujoče. V sodni praksi so že primeri, da so podjetja zaradi stečaja nekega podjetja v kompenzacijski verigi morala denar »vrniti«« oziroma izplačati denar za terjatev, ki so jo predhodno računovodsko zaprla. Torej, če se odločite za verižno kompenzacijo, morate poznati finančno stanje vseh vpletenih, sicer se lahko zgodi, da boste morali znesek opravljene kompenzacije povrniti v denarju.

OPOZORILO
Posebna pozornost pobotom velja še posebej pri vodenju saldakontov (terjatev in obveznosti po posameznih kupcih oziroma dobaviteljih), saj prihaja pogosteje do napak, kot pri nakazilih na bančne račune. Zato moramo biti pozorni, ali smo res vsi udeleženci pobota pravilno zmanjšali terjatve oziroma obveznosti.
Primeri poslovnih dogodkov:
PRIMER
Podjetje A d.o.o. v svojih poslovnih knjigah izkazuje zapadlo terjatev do podjetja B d.o.o. v znesku 5.000 EUR. Prav tako pa do omenjenega podjetja izkazuje tudi zapadlo obveznost v znesku 3.000 EUR. Podjetje A d.o.o. pisno predlaga Podjetju B d.o.o. medsebojni pobot terjatev in obveznosti za znesek 3.000 EUR. Podjetje B d.o.o. se s tem strinja in to pisno sporoči tako, da potrdi predlog pobota.

Vir: Verlag Dashöfer, založba, d.o.o.,

Kontroling

Kaj je pravzaprav kontroling?

Kontroling je proces spremljanja poslovanja, saj ugotavlja odmike od zastavljenih ciljev, ki smo si jih postavili z letnim in strateškim poslovnim načrtom. Kontroling ugotavlja odmike od zastavljenih ciljev, jih proučuje in išče razloge ter rešitve za naprej. Kontroling tako odlikuje pozitiven odnos do aktivnega sooblikovanja prihodnosti na temelju učenja iz izkušenj, raziskav, iskanja rešitev za nastale probleme in pravočasne uporabe izbranih rešitev. Delovanje kontrolinga je usmerjeno k doseganju ciljev podjetja in njihovemu uresničevanju v srednjeročnem in kratkoročnem obdobju, upoštevajoč trenutna gibanja in ekonomiko delovanja.

Organizacijsko se kontroling pogosto nahaja v štabni enoti, ki je neposredno odgovorna za svoje delovanje vodstvu podjetja. Ponekod ga tako najdemo skupaj z oddelkom za interno revizijo ali pa kot poseben oddelek v sektorju za računovodstvo in finance.

Glede na svojo analitično naravo delovanja je kontroling zelo uporabno orodje v rokah vodstva, ki s strani izvajalcev kontrolinga prejme analitičen pogled na samo poslovanje primerjalno s planiranimi rezultati ali konkurenco, odločitev za ukrepe, ki temu sledijo, pa sprejema vodstvo samo.

Proces kontrolinga teče v naslednjih korakih:

1. Oblikovanje ciljev je konsistentno z dolgoročnimi (strateškimi) cilji in izraženo številčno (npr. donosnost, likvidnost in ekonomičnost). Po navadi je skupni operativni cilj podjetja dobiček, ki se odraža v razdelavi operativnih načrtov in v njihovem spremljanju, analiziranju in nadziranju.
2. Operacionalizacija operativnega načrtovanja zajema uporabo planskih orodij, kot so kazalniki, primerjava stroškov in rezultatov, različni predračuni in obračuni, kalkulacije, primerjalne presoje itd. Za koristno analizo odmikov je potrebno zagotoviti smotrno analitično načrtovanje in ustrezno spremljanje uresničevanja operativnih načrtov.
3. Ukrepi za zagotovitev doseganja operativnih ciljev.

Kontrolor in kontroling
Pojem kontroling smo že pojasnili, kaj pa kontrolor? Kontrolor skrbi, da lahko menedžer izvaja kontroling v okviru postavljenih ciljev in planov. Kontrolor je navigator, ki pomaga menedžerju doseči zastavljene cilje brez odmikov.

Kontroling je torej upravljalni sistem podjetja, vodenega s cilji. Njegova temeljna značilnost je v tem, da je usmerjen v prihodnost in v uresničenje načrtovanega poslovnega izida podjetja. V praksi se kontroling uresničuje kot rezultat sodelovanja med menedžerjem in kontrolorjem. Kontroling je timsko delo.

Primarno je kontroling funkcija menedžerja, sekundarno pa kontrolorja, ki je v funkciji menedžerjevega svetovalca in izvedenca za poslovno ekonomiko.
Enačiti funkcijo kontrolinga z nalogami kontrolorja je napačno.

Menedžerji izvajajo naloge, kontrolorji pa poskrbijo za transparentnost poslovnih rezultatov. Torej je jasno, da kontrolinga ne izvajajo le kontrolorji.
Proces in filozofijo kontrolinga predstavlja krog, razdeljen na sektorje - samostojna področja, pa kljub temu je celota. Kontroling je rezultat sodelovanja
menedžerja in kontrolorja, rezultat timskega dela obeh glavnih akterjev (kontroling kot servis poslovodstva).

Podjetja morajo najti svojo pot do strank po vsem svetu - in ponuditi izdelke in storitve, po katerih stranke povprašujejo.

Krog predstavlja celoto, deli kroga pa predstavljajo tri področja.
Črka G pomeni growth - RAST. Ali se to, kar delamo, razvija? Ali ostaja na enakem nivoju, stagnira, ali mogoče celo nazaduje?
D simbolizira development - RAZVOJ. Podjetje kot učeči se in stalno razvijajoči se sistem. Učenje in stalni razvoj sta za podjetje zelo pomembna, zato črka D leži prav na vrhu.
Kako lahko bolje rešujemo kupčeve probleme, ki se pojavljajo danes in se bodo pojavljali tudi v bližnji in daljni prihodnosti? Ne glede na G in D, mora biti
vključen tudi P. P pomeni profit - DOBIČEK in simbolizira blaginjo podjetja (uspešnost). Da dosežemo ekonomsko uspešnost, mora zato nekdo tudi šteti, računati, preračunavati in spremljati poslovanje: ali smo na pravi poti? Na tej osnovi je izdelana tudi struktura plana.

Kratica GDP (slovensko RRD) ponazarja najpomembnejši vidik planiranja poslovanja. "Delati prave stvari" je strateški vidik planiranja, načrtovanja. "Delati stvari na pravi način" pomeni operativno učinkovitost, ki se odraža v številkah. Oseba, ki opravlja naloge kontrolorja, mora pokazati sposobnost holistične presoje v procesu metodičnega spremljanja poslovanja.

Med tipična orodja kontrolinga tako spadajo planske bilance, finančni načrt, obračuni, predračuni, primerjalne presoje, kazalniki ali kar sistemi kazalnikov. Ravno kazalniki in primerjalne presoje (benchmarking) pa sta najbolj uporabljena pripomočka kontrolinga.

Vir: Tax-fin-lex, Združenje kontrolorjev

Dobiček - čisti dobiček in bilančni dobiček

V zadnji številki smo pisali o davčnih vidikih izplačila dela bilančnega dobička družbeniku fizični osebi. Danes pa vzemimo pod drobnogled dobiček.
Glede dobička je treba ločiti dva pojma:

1. Čisti dobiček,
2. Bilančni dobiček.

1. Čisti dobiček

Kategorija čistega dobička dejansko pomeni poslovni izid poslovnega leta po plačilu davkov (primerjaj 19. točko 2. odstavka 66. člena ZGD-1 - členitev izkaza poslovnega izida).

Uporaba čistega dobička poslovnega leta je zakonsko predpisana in jo je treba upoštevati že pri sestavi bilance stanja za poslovno leto, kar je dolžnost poslovodstva družbe. Čisti dobiček se lahko uporabi le za kritje prenesene izgube, oblikovanje zakonskih rezerv, oblikovanje rezerv za lastne deleže, oblikovanje statutarnih rezerv (če statut ali družbena pogodba predvideva njihovo oblikovanje) in oblikovanje drugih rezerv iz dobička.
Oblikovanje zakonskih in kapitalskih rezerv ter dodatna odvajanja v rezerve namreč predvidevajo ustrezno zmanjšanje čistega dobička kot poslovnega izida poslovnega leta, ki bi se nato lahko uporabil oziroma izkazal kot bilančni dobiček. V skladu z ZGD-1 je treba ločiti dve temeljni kategoriji rezerv:

? kapitalske rezerve (1. odstavek 64. člena ZGD-1),
? rezerve iz dobička (2. odstavek 64. člena ZGD-1),

Rezerve iz dobička (zakonske rezerve, rezerve za lastne deleže, statutarne rezerve, druge rezerve iz dobička) se lahko oblikujejo le iz zneskov čistega dobička poslovnega leta in prenesenega dobička. Družna mora imeti oblikovane take zakonske rezerve (kot del rezerv iz dobička), da je vsota zneska zakonskih rezerv in določenih kapitalskih rezerv enaka 10% osnovnega kapitala. Le statut ali družbena pogodba lahko določi višji odstotek (ne pa tudi nižjega).

Pristojnost za sprejetje letnega poročila je odvisna od pojavne oblike družbe (d.d., d.o.o., k.d. itd).
Pri družbi z omejeno odgovornostjo je sestava letnega poročila (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida) dolžnost poslovodstva družbe, njegovo sprejetje pa je v izključni pristojnosti skupščine družbenikov ali nadzornega sveta. Pri enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo so vsa vprašanja v zvezi s sestavo in sprejetjem letnega poročila v pristojnosti edinega družbenika, ki jih mora vpisati v knjigo sklepov (526. člen ZGD-1).

2. Bilančni dobiček

Bilančni dobiček predstavlja vsoto čistega dobička, ki se izkaže po seštevku prenesenega dobička in odvajanj v oziroma iz bilančnega dobička (primerjaj 24. točko petega odstavka 66. člena ZGD-1).

Bilančni dobiček je tako vsota:
? čistega dobička oziroma izgube,
? prenesenega dobička oziroma prenesene izgube,
? zmanjšanja kapitalskih rezerv,
? zmanjšanja rezerv iz dobička,
? povečanje rezerv iz dobička.

Sredstva iz naslova zmanjšanja kapitalskih rezerv je mogoče uporabiti le za pokrivanje izgube in za povečanje osnovnega kapitala, ne pa tudi za delitev med delničarje. O bilančnem dobičku oziroma njegovi uporabi odloča skupščina družbe oziroma družbeniki. Odločitev se sprejema s sklepom. O uporabi bilančnega dobička odločajo družbeniki na skupščini, ki lahko v okviru izvrševanja te pravice del bilančnega dobička namenijo tudi za razdelitev med družbenike. Družbeniki imajo tako pravico do dela bilančnega dobička kot je ugotovljen v letni bilanci, če družbena pogodba ne določa drugače in če tako odloči skupščina družbe.
Izplačilo dela bilančnega dobička družbeniku je obdavčljiv dohodek delničarja oziroma družbenika, tako tistega, ki je pravna oseba, kakor tudi družbenika, ki je fizična oseba.

Dobro je vedeti:

? uporaba čistega dobička poslovnega leta je zakonsko predpisana in jo je treba upoštevati že pri sestavi bilance stanja za poslovno leto, kar je dolžnost poslovodstva družbe,
? o uporabi čistega dobička izkazanega v poslovnem letu se ne odloča na skupščini družbe. Skupščina družbe (družbeniki) odločajo le o bilančnem dobičku,
? sklep o uporabi bilančnega dobička je eden najpomembnejših sklepov skupščine delniške družbe, kakor tudi družbe z omejeno odgovornostjo,
? izplačilo dela bilančnega dobička družbeniku je obdavčljiv dohodek delničarja oziroma družbenika, tako tistega, ki je pravna oseba, kakor tudi družbenika, ki je fizična oseba.

Vir: Revija RDP

Vas zanima povračilo v tujini plačanega DDV?

V katerih primerih lahko zahtevate povračilo
Domača pravna oseba oziroma podjetnik lahko zahteva vračilo v tujini plačanega davka na promet (DDV) za nabave vsega blaga in storitev, ki jih je nabavila za opravljanje svoje poslovne dejavnosti in pri tem plačala DDV.
Med te stroške spadajo:
• stroški poslovnih potovanj (najem avtomobila, stroški nočitev, stroški goriva, cestnin...),
• stroški udeležbe na sejmih, razstavah, posvetih, izobraževanjih (najem in stroški povezani z razstavnim prostorom - ogrevanje, čiščenje, montaža, stroški vstopnic...),
• stroški vzdrževanja (npr. popravilo vozil),
• stroški nabave opreme,
• stroški marketinga, oglaševanja, svetovanja,
• stroški goriva in cestnin pri opravljanju cestnega prevoza.
Za nakup blaga in storitev (npr. hotelska nastanitev) namenjene za nadaljnjo prodajo v korist uporabnikom (potnikom) se plačan davek ne povrne.
Iz katerih držav lahko zahtevate povračilo
Iz vseh držav EU (Avstrija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska, Velika Britanija, Poljska…) in iz držav s katerimi obstaja vzajemnost na področju vračila plačanega davka na promet (Švica, Norveška, Irska, Islandija, Izrael, Japonska, Makedonija...).
Kako dobiti povračilo
Z vložitvijo predpisane vloge in predložitvijo ustreznih dokazil pri tujem davčnem organu.
Rok za oddajo vloge je 30. junij tekočega leta za račune iz preteklega leta. Za izvedbo postopka vračila davka lahko pooblastite Gospodarsko zbornico Slovenije, ki za vas vloži vlogo in izvede vse postopke.
Kdo je upravičen do povračila davka?
Do povračila so upravičene tiste pravne osebe in podjetniki - slovenski davčni zavezanci, ki v posamezni državi:
• nimajo niti sedeža svoje gospodarske dejavnosti, niti stalne poslovne enote, iz katere se opravljajo poslovne transakcije, niti nimajo svojega stalnega ali običajnega bivališča
ter
• v obdobju niso opravili prometa blaga oz. storitev, za katerega se šteje, da je bil opravljen v tej državi, z izjemo:
a) prevoznih in s prevozom povezanih storitev,
b) storitev, opravljenih v primerih, ko davek plača izključno oseba, kateri so te storitve bile opravljene.
V posameznih državah veljajo izjeme od tega pravila. Te so posebej urejene v nacionalnih zakonodajah in predpisih.
Za katere stroške se ne more zahtevati povračilo DDV-ja:
? Nakup blaga in storitev za osebne namene;
? Za stroške za razvedrilne namene.
V posameznih državah veljajo izjeme od tega pravila. Te so posebej urejene v nacionalnih zakonodajah in predpisih.
Računi, za katere želite vrnjen DDV morajo vsebovati sledeče podatke:

1. popolni naziv in popolni naslov podjetja dobavitelja in podjetja prejemnika storitev
2. davčno številko, ki jo je podjetju dobavitelju dodelil finančni urad, ali identifikacijsko številko za prometni davek, ki mu jo je dodelil Zvezni urad za finance,
3. datum izstavitve,
4. številko računa,
5. količino in običajno oznako predmeta dobave ali vrsto in obseg druge storitve,
6. čas dobave ali izvedbe druge storitve,
7. plačilo za dobavo ali drugo storitev,
8. davčno stopnjo in davčni znesek, ki odpade na višino plačila.
Minimalni znesek zahtevanega davka: 200 €.
Rok za vložitev: 6 mesecev po izteku koledarskega leta. Vlaga se za najmanj 3 mesece in največ enega leta.
Ker morajo tuji davčni organi vloge prejeti do 30 .junija tekočega leta za račune iz preteklega leta, podjetja pozivamo, da vloge na Gospodarsko zbornico Slovenije vložijo takoj v začetku leta. V primeru velikega števila vlog poslanih v mesecu juniju se lahko zgodi, da ne bodo pravočasno obdelane in vračilo davka ne bo možno.
Vir: GZS

Spremembe pri akontiranju davka od odhodkov pravnih oseb - novela ZDavP-2A

V tem pojasnilu je podrobneje obravnavan način izvajanja 17. člena ZDavP-2A, s katerim je dopolnjen četrti odstavek 371. člena ZDavP-2. Sprememba se nanaša na akontiranje davka od dohodkov pravnih oseb in sicer tako, da se pri določitvi akontacije davka upošteva stopnja davka, ki velja za tekoče davčno obdobje. Po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08 in 76/08) se davčna stopnja za posamezno davčno leto postopoma znižuje. Tako je za leto:
? 2008 določena davčna stopnja 22 %,
? za leto 2009 je 21 %,
? za leto 2010 ter naslednja leta pa bo 20 % od davčne osnove.

Po do sedaj veljavni ureditvi so zavezanci plačevali akontacijo davka za tekoče davčno obdobje glede na znesek davka, ki se je izračunal od davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje in glede na stopnjo davka predhodnega davčnega obdobja. Po spremenjeni ureditvi pa se akontacija davka plačuje glede na znesek davka, ki se izračuna od davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje in glede na stopnjo davka tekočega davčnega obdobja. V dopolnitvi četrtega odstavka 371. člena ZDavP-2 je še pojasnjevalno določeno, da je pri zavezancih, ki imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta, stopnja davka za tekoče davčno obdobje, stopnja davka za leto, ko se predhodno obdobje zaključi in stopnja za leto, ko se naslednje davčno obdobje začne, navedeni stopnji pa se uporabita sorazmerno glede na število mesecev poslovanja v posameznem koledarskem letu. Bolj podrobno si lahko preberete na Dursovi spletni strani.

Vir: DURS

Ključni kazalniki merjenja uspešnosti poslovanja

V skladu z določili 2. odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, 42/2006, 60/2006) (v nadaljevanju ZGD-1) je sestavni del poslovnega poročila gospodarske družbe tudi analiza poslovanja družbe. Pošten prikaz poslovanja družbe mora namreč biti uravnotežena in celovita analiza razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, ki ustreza obsegu in vsestranskosti njenega poslovanja. Analiza mora v obsegu, ki je potreben za razumevanje razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, vsebovati ključne računovodske, finančne, in če je to potrebno, druge kazalce, kazalnike in druge pokazatelje, ki vključujejo tudi informacije, povezane z varstvom okolja in delavci. Analiza vključuje ustrezno sklicevanje na zneske v računovodskih izkazih in potrebna dodatna pojasnila
V poslovnih poročilih družb se pojavljajo najpogosteje naslednji kazalniki:
1. ROA (angl. return on assets), ki kaže dobiček glede na sredstva ali obveznosti do virov sredstev.
ROA = dobiček/ povprečno stanje sredstev
2. ROE (angl. return on equity), ki se lahko izraža v dveh različicah:
- kot razmerje med dobičkom in vloženimi lastnimi sredstvi delničarja (lastnika), kar pomeni, da gre za donosnost lastnega kapitala (angl. return on owner's equity),
- kot razmerje med dobičkom in trajnim kapitalom oziroma dolgoročnimi obveznostmi sredstev, kar pomeni, da gre za donosnost vloženega kapitala (angl. return on invested capital).
3. ROS (angl. return on sales), ki se izraža kot razmerje med dobičkom iz opravljanja dejavnosti in prihodki od prodaje. Raven merjenja tega kazalnika je lahko:
- prodaja v podjetju
- prodaja v oddelku
- prodaja posameznega izdelka.
4. ROI (angl. return on investments), ki je pokazatelj ugotavljanja donosnosti vloženih sredstev – torej naložbe, ki razmerje med dobičkom in sredstvi vloženimi v naložbo in se lahko izrazi kot:
ROI = (dobiček in obresti) prihodki iz prodaje
prihodki iz prodaje X vložena sredstva

ali

ROI = dobiček/vložena sredstva
Slovenska podjetja ponavadi pri analiziranju svojega poslovanja uporabljajo tako kazalnike, ki jih določajo Slovenski računovodski standardi (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005 do 112/2006) (v nadaljevanju SRS), kot tudi kazalnike, ki so predvsem uporabljeni v mednarodnih podjetjih in so sestavni del njihove poslovne prakse – ne le na letni ravni, temveč tudi na ravni odločanja za posamezno investicijo tekom poslovnega leta.
Omenjeni kazalniki so namreč eden od ključnih pokazateljev pri odločanju:
- investitorjev,
- bank,
- delničarjev,
- drugih poslovnih partnerjev.
Vir: Taxfinlex

Prekoračitev praga za oprostitev obračunavanja DDV za davčne zavezance iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1

Pojasnilo DURS, št. 4230-315/2008, 15. 1. 2009

Na vprašanje, ali je davčni zavezanec, ki ne razpolaga z identifikacijsko številko za namene DDV in preseže mejno vrednost 25.000 evrov obdavčljivega prometa iz 94. člena ZDDV-1 oproščen obračunavanja DDV, odgovarjamo:

Na podlagi določbe 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) so z DDV obdavčene vse transakcije, ki jih davčni zavezanec opravi na ozemlju Republike Slovenije, razen tistih, za katere ZDDV-1 izrecno predpisuje oprostitev obračunavanja in plačevanja DDV.

V skladu s 94. členom ZDDV-1 so tako oproščene obračunavanja DDV transakcije, ki jih opravi davčni zavezanec, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 eurov obdavčljivega prometa.

Davčni zavezanec, ki preseže znesek obdavčljivega prometa 25.000 eurov, ni upravičen do oprostitve obračunavanja DDV, zato mora že od prve dobave, s katero preseže to vrednost, obračunati DDV.

Za dobave blaga, opravljene v vmesnem obdobju (od trenutka, ko je presegel znesek 25.000 eurov in do trenutka izdaje identifikacijske številke za namene DDV), mora davčni zavezanec obračunavati DDV, vendar pa ga na računu ne sme izkazati. Kot določa četrti odstavek 94. člena ZDDV-1, namreč davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1, nima pravice do odbitka DDV v skladu s 63. členom tega zakona, niti ga ne sme izkazovati na izdanih računih.

Če je davčni zavezanec izdal račun in na njem ni izkazal DDV, pa je v skladu z navedenimi zakonskimi določbami DDV obračunal, lahko po pridobitvi identifikacijske številke za namene DDV v skladu z določbo 146. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08 in 123/08) izdan račun popravi. To pomeni, da izdan račun brez DDV stornira in izda nov račun z DDV, s sklicevanjem na številko storniranega računa. Na njem prikaže pravilno obračunan DDV, da prejemnik tega računa lahko v skladu s pravili ZDDV-1 uveljavi odbitek DDV.

Vir:DURS

Najpogostejša vprašanja in odgovori o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (URL, št. 5/09)

V nadaljevanju vam podajamo le nekaj ključnih odgovorov na vprašanja o trenutno eni izmed najbolj aktualnih tem o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa. V celoti si lahko prispevek preberete na spletnih straneh ZRSZ, http//www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/ZaDelodajalce/DelnoSubvencioniranjeDelCasa:
1. Kdo lahko zaprosi za pridobitev subvencije?
Za subvencijo lahko zaprosi delodajalec - pravna oseba, ki ima status gospodarske družbe, kot tudi delodajalec - fizična oseba (npr. samostojni podjetnik), če ima zaposlene delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in ki zaradi ohranitve delovnih mest v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja:
• kot polni delovni čas določi delovni čas 36 ur na teden oziroma
• z reprezentativnim sindikatom sklene dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas, vendar ne manj kot 32 ur na teden.

2. Koliko znaša subvencija?
Subvencija se zagotovi v višini 60 € mesečno na delavca, v primeru 36 urnega delovnika na teden in dodatnih 60 € mesečno na delavca za tiste delodajalce, ki bodo zagotovili delo za 32 ur na teden.
Zakon omogoča delodajalcem tudi, da razen za 32 ur teden zagotovijo delo za 33, 34 ali 35 ur na teden, v tem primeru pa prejmejo sorazmeren del subvencije. Možne subvencije so torej:
• ob zagotavljanju dela za 36 ur – 60 € na delavca mesečno
• ob zagotavljanju dela za 35 ur – 60 € + 15 € = 75 € na delavca mesečno
• ob zagotavljanju dela za 34 ur – 60 € + 30 € = 90 € na delavca mesečno
• ob zagotavljanju dela za 33 ur – 60 € + 45 € = 105 € na delavca mesečno
• ob zagotavljanju dela za 32 ur – 60 € + 60 € = 120 € na delavca mesečno
Za pridobitev subvencije iz prve alineje mora delodajalec z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata določiti polni delovni čas 36 ur/teden.
Za pridobitev subvencij po naslednjih alinejah mora delodajalec ob sprejetju ustreznega akta, na podlagi katerega se skrajša polni delovni čas na 36 ur skleniti tudi ustrezen dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas z reprezentativnimi sindikati.

3. Kakšen je postopek za pridobitev subvencije za polni delovni čas?
a/ Zahtevek za dodelitev subvencije
Za dodelitev subvencije mora delodajalec vložiti zahtevek. Subvencija se bo dodeljevala na podlagi pozitivne odločitve o zahtevku in sklenjene pogodbe. Delodajalec lahko vloži največ dva zahtevka in sicer
enega za subvencioniranje plač delavcev, katerim je kot poln delovni čas določil 36 urni delovni teden (subvencija v višini 60 € na delavca mesečno) in
drugega, kadar se z reprezentativnimi sindikati dogovori, da bo delavcem, ki delajo v tako določenem polnem delovnem času (delavci iz prejšnje alinee) zagotavljal delo krajši delovni čas, vendar ne krajši od 32 ur tedensko (dogovor o zagotavljanju dela za 32 ali 33 ali 34 ali 35 ur; dodatna subvencija v višini 60, 45, 30, 15 € )
Obrazci in navodila za izpolnjevanje obrazcev so objavljeni na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje.
Pri vlaganju zahtevkov ima delodajalec naslednji možnosti:
lahko vloži le zahtevek pod A in z njim za največ 6 mesecev uveljavlja subvencijo v višini 60 € na delavca, za katerega kot poln delovni čas velja 36 ur/teden.
Zahtevka za dodelitev subvencije se lahko vložita na naslednji način:
delodajalec lahko najprej vloži le zahtevek pod A, s katerim uveljavlja subvencijo v višini 60 € na delavca mesečno največ 6 mesecev. Delodajalec se lahko odloči tudi za krajše obdobje od 6 mesecev, vendar naknadno ne more vložiti zahtevka za podaljšanje obdobja. Takšnemu zahtevku se priloži kolektivna pogodba oz. splošni akt, ki ureja navedeno spremembo polnega delovnega časa, seznam delavcev, za katere uveljavlja subvencijo in izjavo o številu vseh zaposlenih na dan oddaje zahtevka. Zadnji rok za vložitev zahtevka je 30. 9. 2009. Na podlagi pozitivne odločitve o zahtevku se sklene pogodba o dodelitvi subvencije. Če pride po sklenitvi pogodbe na podlagi zahtevka A pri delodajalcu do spremembe obsega dela vseh ali le posameznih delavcev, ki delajo s 36 urnim polnim delovnim časom, lahko delodajalec naknadno vloži še zahtevek pod B, s katerim za te delavce do izteka obdobja za katerega velja pogodba po zahtevku A, uveljavlja dodatno subvencijo. Dodatna subvencija glede na zagotovljen obseg dela (od 32 do 35 ur) lahko znaša dodatno od 15 do 60 € mesečno na delavca. Podjetje lahko vloži ta zahtevek kadarkoli po vložitvi prvega zahtevka, vendar najkasneje do 30. 9. 2009.
Takšnemu zahtevku priloži z reprezentativnimi sindikati sklenjen dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas in seznam delavcev, za uveljavljanje dodatne subvencije. V zahtevek za dodatno subvencijo lahko vključi le delavce, za katere je uveljavil subvencijo po zahtevku A. Na podlagi pozitivne odločitve o tem zahtevku se sklene aneks k pogodbi.
Delodajalec lahko zahtevka pod A in B združi in ju vloži istočasno; v tem primeru bo zavod o izpolnjevanju pogojev po obeh zahtevkih odločil le z enim sklepom, ki bo podlaga za sklenitev pogodbe o dodelitvi subvencije. Z zahtevkoma, vloženima na tak način, je izčrpana delodajalčeva zakonska pravica do subvencioniranja polnega delovnega časa.
b/ Postopek odločanja
Delodajalec zahtevek za dodelitev subvencije praviloma odda elektronsko preko e-Storitev Zavoda RS za zaposlovanje, ga nato natisne ter opremljenega s podpisom, žigom in z zahtevanimi prilogami, s priporočeno pošto pošlje na Zavod RS za zaposlovanje, Rožna dolina IX/6, 1000 Ljubljana.
O prejetem zahtevku Zavod odloči s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, predvidoma v roku 15 dni, najkasneje pa v 30-ih dneh, od prejema popolnega zahtevka in delodajalce pozove k podpisu pogodbe o dodelitvi subvencije. Podpisana pogodba daje delodajalcu pravico do mesečnega izstavljanja zahtevkov za izplačilo subvencije.
c/ Nadzor
Delodajalec bo mesečno, v okviru zahtevka za izplačilo, poročal o stanju zaposlenih, Zavod pa bo v evidenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje preverjal, ali so vključene osebe še vedno zaposlene, pred izplačilom zadnjega zahteva pa bo na enak način preveril tudi številčno stanje vseh zaposlenih. V primeru ugotovljenih razhajanj v številu zaposlenih bo imel možnost tudi znižati, v primeru kršitev v zvezi z izplačili plač pa tudi zadržati izplačilo zahtevka. Medsebojne pravice in obveznosti ter posledice kršitev oz. nenamenske porabe sredstev so natančno predpisane v pogodbi o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ki jo bo delodajalec sklenil z zavodom.

8. Kako se določi polni delovni čas v trajanju 36 ur na teden?
Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 in 103/07, ZDR) določa kot polni delovni čas 40-urni delavnik in omogoča določitev krajšega polnega delovnega časa (najmanj 36 ur na teden) s posebnim zakonom ali s kolektivnimi pogodbami. Nivo kolektivnega dogovarjanja ni omejen na raven dejavnosti, kar pomeni, da je možno krajši polni delovni čas dogovoriti tudi s podjetniško kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom delodajalca, če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata.
Upoštevaje 8. člen ZDR, mora delodajalec o vsebini predloga splošnega akta, s katerim se v okviru organizacije dela določa krajši polni delovni čas, neposredno obvestiti vse pri njem zaposlene delavce, prav tako pa velja opozoriti, da se v splošnem aktu lahko določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Skrajšanje polnega delovnega časa s 40 na 36 ur na teden ne vpliva avtomatično na višino osnovne plače, dogovorjene za polni delovni čas v pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa delodajalec na tej podlagi ne more izplačati plačila pod višino minimalne plače, ki je določena kot najmanjše plačilo za polni delovni čas.

4. Kaj pomeni zagotavljanje dela za poln delovni čas in kaj storiti, če podjetja tega zaposlenim ne morejo zagotoviti?
V skladu z ZDR je osnovna dolžnost delodajalca, da delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi. Delavcu, ki je torej zaposlen s polnim delovnim časom, mora delodajalec tudi zagotavljati delo polni delovni čas. Če zaradi razmer na trgu delodajalec ne more zagotavljati dela za polni delovni čas – torej zagotavlja krajši delovni čas, mora za razliko do polnega delovnega časa zagotoviti nadomestilo plače, ki je določeno z zakonom. Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev (sedmi odstavek 137. člena ZDR). To je tudi osnova za plačilo prispevkov. Delovnopravni status delavca v tem primeru ni spremenjen. Delavec tudi sicer obdrži vse pravice zaposlenega s polnim delovnim časom.

5. Kakšen je postopek po podpisu pogodbe o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa?
Delodajalec ob oz. po podpisu pogodbe in vsak naslednji mesec pošlje na Zavod RS za zaposlovanje zahtevek za izplačilo subvencije. Zavod bo popolne zahtevke za izplačilo, prejete do 10. v mesecu za pretekli mesec, izplačal najkasneje v 45 dneh od predložitve zahtevka, zahtevke, prejete po 10. v mesecu pa v 45 dneh od 10-ega naslednjega meseca. Zahtevke za izplačilo delodajalec oddaja, tako kot je oddal e-vlogo, preko e-Storitev in po navadni pošti na naslov Centralne službe Zavoda.

6. Kdaj bo delodajalec prejel subvencijo?
Delodajalec je do subvencije upravičen od 1. dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Subvencija se bo izplačevala mesečno v roku 45 dni po predložitvi popolnega zahtevka za izplačilo subvencije.

7. Ali ima delodajalec po prejetju subvencije kakšne obveznosti?
Delodajalec mora v okviru zahtevka za izplačilo subvencije, mesečno poročati o številu zaposlenih delavcev in morebitnih razlogih zmanjšanja tega števila, Zavod pa bo v evidenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje preverjal, ali so vključene osebe še vedno zaposlene. Seveda mora upoštevati tudi druga določila iz pogodbe, ki jo bo sklenil z zavodom
Vir: ZRSZ

10.11.2008 - Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona se predlaga postopno znižanje splošne davčne stopnje, s tem da že za leto 2008 splošna davčna stopnja znaša 20 % od davčne osnove ter povečujejo investicijske olajšave ter olajšave za raziskave in razvoj. S predlaganimi rešitvami se olajšuje položaj gospodarstva v razmerah svetovne finančne krize in vzpodbuja nadaljnji gospodarski razvoj v spremenjenih razmerah.

Veljavni Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja od 1. januarja 2007, je bil sprejet v okviru davčne reforme 2006 in je moderen ter konkurenčno naravnan zakon, ki spodbuja nadaljnji razvoj in zaposlovanje. Splošna davčna stopnja za obdavčitev dohodkov pravnih oseb po veljavnem zakonu znaša za leto 2008 22 % od davčne osnove, za leto 2009 je določena stopnja 21 % od davčne osnove in za leto 2010 ter nadaljnja leta stopnja 20 % od davčne osnove. S predlogom zakona se davčne stopnje dodatno znižujejo, in sicer bo splošna davčna stopnja za leto 2008 znašala 20 % od davčne osnove, v naslednjih dveh letih se bo zniževala tako, da bo za leto 2009 19 % od davčne osnove in za leto 2010 ter za nadaljnja leta 18 % od davčne osnove.

Veljavni zakon omogoča zavezancem, ki z investicijami povečujejo svojo konkurenčnost in gospodarsko rast, da del investiranega zneska uveljavijo kot investicijsko olajšavo. Trenutno investicijska olajšava znaša 20 % investiranega zneska, vendar ne več kot 10.000 evrov dve zaporedni leti. S predlogom zakona se investicijska olajšava povečuje na 30 % investiranega zneska, hkrati pa se ukinja omejitev v absolutnem znesku.

Kot dodaten ukrep je vlada v predlogu zakona predvidela tudi povišanje davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, kjer predlaga, da se sedanja olajšava v višini 20 % dvigne na 40 % zneska vlaganj v raziskave in razvoj. Poleg povišanja osnovne davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ostaja v veljavi tudi dodatna davčna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj. na območjih, kjer je bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja (dodatno 10 oziroma 20 %).

Cilj predlaganega zakona je razbremenitev gospodarstva v času svetovne finančne krize in obenem spodbujanje gospodarstva in posledično rast in razvoj tudi v težjih in spremenjenih razmerah.

Vlada sprejela predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o dohodnini

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o dohodnini. S spremembo zakona se bodo za samostojne podjetnike povečale olajšave za investicije in vlaganja v raziskave in razvoj ter povečale olajšave za investicije na kmetijskih gospodarstvih.
Veljavni zakon omogoča zavezancem, ki opravljajo dejavnost in z investicijami povečujejo svojo konkurenčnost in gospodarsko rast, da del investiranega zneska uveljavijo kot investicijsko olajšavo. Trenutno investicijska olajšava znaša 20 % investiranega zneska, vendar ne več kot 10.000 evrov dve zaporedni leti. S predlogom zakona se investicijska olajšava povečuje na 30 % investiranega zneska, hkrati pa se ukinja omejitev v absolutnem znesku.

Kot dodaten ukrep je vlada v predlogu zakona predvidela tudi povišanje davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, kjer predlaga, da se sedanja olajšava v višini 20 % dvigne na 40 % zneska vlaganj v raziskave in razvoj. Poleg povišanja osnovne davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ostaja v veljavi tudi dodatna davčna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj na območjih, kjer je bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja (dodatno 10 oziroma 20 %).

Hkrati vlada predlaga tudi povišanje davčne olajšave za investicije v kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost.

Temeljni cilj ukrepov, ki jih je vlada sprejela s tem predlogom zakona je razbremenitev samostojnih podjetnikov, kmetov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost v času svetovne finančne krize in obenem spodbujanje gospodarstva in posledično rast in razvoj tudi v težjih in spremenjenih razmerah.

Vlada sprejela Uredbo o neposrednih plačilih v kmetijstvu

Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Uredbo o neposrednih plačilih v kmetijstvu in spremembo Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je dala tudi soglasje za prijavo na projekt »Priprava na izvajanje in upravljanje kmetijske politike in politike razvoja podeželja« na Kosovu. Za financiranje projektov pomoči v hrani pa bo Slovenija po odločitvi vlade Svetovnemu programu za hrano (WFP) namenila 39 tisoč evrov, kot del njene uradne razvojne pomoči.

Novo uredbo, ki ureja izvedbo neposrednih plačil v kmetijstvu, je bilo potrebno na novo sprejeti zaradi novega Zakona o kmetijstvu. Nadmešča prejšnjo iz leta 2007 in določa izvedbo reforme Skupne kmetijske politike EU (SKP) na področju neposrednih plačil. Ta uredba določa nacionalno ovojnico, uveljavljanje plačilnih pravic, upravljanje z nacionalno rezervo, proizvodno vezana plačila in druge sheme pomoči za izvajanje. Sprejeta Uredba o neposrednih plačilih je bila vključena v Program dela vlade. Uporabljati se bo začela s 1. januarjem 2009.

Vlada je sprejela Spremembe Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006. Te se nanašajo na spremembe okvirne skupne finančne preglednice in na spremembe v besedilu programa.

Slovenska pomoč v okviru Svetovnega programa za hrano
Slovenija se prek MKGP vključuje v humanitarne dejavnosti zaradi povečevanja stopnje varne preskrbe s hrano, ki se izvajajo v okviru Svetovnega programa za hrano pri Organizaciji združenih narodov (WFP). Tako izpolnjuje obveznosti, povezane z uradno razvojno pomočjo. WFP spada pod okrilje Organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO), ki vodi skupno logistično usklajevanje v Organizaciji združenih narodov (OZN) in je tako najcelovitejša in najučinkovitejša humanitarna organizacija v OZN.

MKGP se odziva na pozive OZN oz. njegovih organizacij za pomoč nerazvitim, ki trpijo zaradi lakote in naravnih katastrof. V luči treh kriz (podnebne spremembe, visoke cene hrane, finančna kriza) OZN 10. novembra organizira donatorsko konferenco, na kateri si bodo prizadevali privabiti čim več donatorjev za programsko leto 2009/2010. Kljub temu OZN poziva k nakazilu sredstev še letos, saj si krize sledijo in ustvarjajo vedno večja žarišča lakote. Po nekaterih ocenah naj bi se samo v zadnjem letu število lačnih povečalo za 100 milijonov (po ocenah WFP skupaj 850 milijonov). Zbrana sredstva zaradi dviga cen nafte in hrane na začetku leta, splošne finančne nestabilnosti in manjših zalog na svetovnem trgu ne zadostujejo več za izvedbo že sprejetih projektov, ki se izvajajo.

Slovenija je članica izvršnega odbora WFP od leta 2005 in bo za to mesto ponovno vložila svojo kandidaturo. Na lestvici donatork WFP v letu 2008 je Slovenija na 67. mestu – za primerjavo: sosednja Avstrija je na 33. (s skoraj 4 mio. $), Italija na 9. (103 mio. $), Hrvaška na 70., Madžarska na 68. in primerljiva Češka na 47. mestu (s skoraj 400 tisoč $).

Soglasje k projektu na Kosovu
Vlada se je tudi seznanila z informacijo o projektu tesnega medinstitucionalnega sodelovanja IPA 2008 »Priprava na izvajanje in upravljanje kmetijske politike in politike razvoja podeželja« na Kosovu. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dala soglasje za prijavo Slovenije kot sodelujoče države na razpisan projekt, ki ga vodi Avstrija oz. njeno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodami.

Vlada je spremenila Uredbo o razvojnih spodbudah za turizem

Vlada RS je danes izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o razvojnih spodbudah za turizem. Dopolniti je bilo treba nekatera določila uredbe ter dodati navezavo na novo področno zakonodajo Evropske unije. Spremembe in dopolnitve uredbe so nujne za izvedbo določenih ukrepov in s tem dosego zastavljenih ciljev, tako v nacionalnih strateških dokumentih, kakor tudi dokumentih vezanih na evropska sredstva.

Evropska Komisija je avgusta 2008 sprejela Uredbo Komisije (ES) o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah), ki nadomešča posamezne predhodne uredbe o skupinskih izjemah iz različnih področij (mala in srednje velika podjetja, usposabljanje, regionalne pomoči…), s katerimi je bila usklajena tudi Uredba o razvojnih spodbudah za turizem (uredba). Nova Uredba o splošnih skupinskih izjemah narekuje uskladitev nacionalne zakonodaje, ki se nanaša na njeno vsebino. Glede na navedeno je bilo treba dopolniti nekatera določila uredbe ter dodati navezavo na novo področno zakonodajo EU.

Hkrati se vpeljujejo tudi določene druge spremembe in dopolnitve uredbe, ki so se med izvajanjem posameznih programov uredbe pokazale kot nujno potrebne za njihovo bolj učinkovito izvajanje in hitrejše doseganje zastavljenih ciljev. Uredba predvideva način dodeljevanja razvojnih spodbud prek javnih razpisov. Ministrstvo za gospodarstvo (ministrstvo) na osnovi izvajanja ukrepov s področja spodbujanja razvoja turizma ugotavlja, da zgolj omenjeni način dodeljevanja spodbud ni primeren za vse vrste ukrepov, ki se zaradi specifik med seboj zelo razlikujejo. Omenjeno se nanaša zlasti na ukrepe, vezane na javno turistično infrastrukturo. Zaradi navedenega se v uredbo vpeljujejo nekateri novi načini dodeljevanja spodbud, ki jih omogoča Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013.

Uredba predvideva možnost sofinanciranja programov v javno turistično infrastrukturo v višini 75% upravičenih stroškov. Ministrstvo na osnovi analiziranja preteklih in potencialnih naložb v javno turistično infrastrukturo ugotavlja, da imajo institucije, ki so nosilci takšnih projektov, velike težave pri zagotavljanju likvidnostnih sredstev, saj tovrstni projekti načeloma tržno niso zanimivi, medtem ko je zaradi zagotavljanja javnega interesa njihova izvedba zelo pomembna. Zato se po novem odstotek sofinanciranja pri projektih v javno turistično infrastrukture spremeni na dovoljenih 100% upravičenih stroškov.

Nadaljnja dopolnitev se nanaša na poenostavitev postopka dodeljevanja razvojnih spodbud za projekte manjšega obsega, ki jih izvaja turistično gospodarstvo. Ugotovljeno je bilo, da manjši projekti težko kandidirajo za sredstva pod enakimi pogoji kot drugi večji projekti. Omenjeno se nanaša tako raznovrstnost upravičenih stroškov, kakor tudi na zagotavljanje lastnih virov. Predlagana dopolnitev bo omogočala bogatenje turistične ponudbe in hitrejši razvoj turizma predvsem na težje dostopnih območjih, kjer je možno prispevati k izboljšanju stanja predvsem z naložbami manjšega obsega.

Vir: Spletne strani vlade Republike Slovenije

Težki časi

Smo v oktobru in časi so težki. Svetovne borze so se v zadnjem letu zlomile (večina pomembnejših borznih indeksov je upadla od 30 do 60 odstotkov od začetka leta), lomi pa se tudi globalna finančna in gospodarska ureditev. Regulatorji in politiki se sicer trudijo z različnimi ukrepi povrniti zaupanje, ki je izpuhtelo iz finančnega sistema - a za zdaj je vse še brez pravega učinka.

Človeško je, da nas je strah, da nam srce hitreje utripa, da slabše spimo ... ter da prodamo tistih nekaj tveganih naložb, ki jih še imamo, in denar naložimo v banke. Za prihranke malih varčevalcev zdaj večina držav jamči v celoti. Panika je nalezljiva bolezen in v letošnji jeseni se širi hitreje kot gripa.

A če bomo ravnali panično, bomo verjetno storili napako. Tvegane naložbe bomo prodajali po zgodovinsko izjemno nizkih vrednostih. Storili bi enako napako, kot če bi kupovali delnice po daljšem obdobju rasti. Vsaka branjevka sicer razume, da je treba kupovati poceni in prodajati drago, a pri delnicah pozabimo na to logiko. Delnice večina vlagateljev rada kupuje, ko so drage, in prodaja, ko so poceni.

Kako ravnati racionalno v teh paničnih časih?

Najprej moramo trezno razmisliti in se zavedati naslednjih dejstev:

1. Sedanja finančna kriza ni prva in ni zadnja. Borzni baloni in zlomi so se v zadnjih nekaj stoletjih dogajali (kot eden prvih se omenja holandska "tulipanska norišnica" v 17. stoletju, sledila pa jim je še vrsta borznih balonov in zlomov), pogosto so jim sledile tudi recesije.

2. Cene delnic gredo tako gor kot dol. In oba nihaja sta lahko precejšnja. Warren Buffett, ki se v teh časih pogosto omenja, je dejal tudi, da če na borzi nismo pripravljeni izgubiti tudi 50 odstotkov svoje naložbe, ne da bi postali panični, potem za borzo nismo pripravljeni.

3. V bančništvu pravzaprav ni nič novega. Banke so vedno delovale po načelu zaupanja. Vedno so varčevalcem omogočale, da so lahko denar dvignili, kadar so hoteli, po drugi strani pa so denar nalagale v dolgoročna in slabo likvidna posojila. Tako je že stoletja in tako bo tudi v prihodnje. Sistem je deloval, ker so varčevalci v bančni sistem in njegovo regulativo (ki je prinesla zavarovanje bančnih vlog) zaupali. Kar se je spremenilo v zadnjem obdobju, je predvsem to, da so nekatere banke pozabile opravljati eno izmed svojih primarnih dejavnosti, in sicer nadzor nad posojilojemalci.

Nadzor je bankam omogočal, da so vrednost svoje aktive, kljub slabi likvidnosti in dolgoročnosti, vendarle znale dokaj dobro oceniti. Listninjenje posojil in njihovo prodajanje po vsem svetu pa sta bankam to sposobnost nekoliko okrnila in s tem zamajala zaupanje v delovanje sistema. A zaupanje se bo povrnilo, saj brez bank ni sodobne civilizacije.

4. Čas krize je pametno izkoristiti za časovno razporejeno nakupovanje delnic. Zdaj je smiselno kupovati podjetja, za katera ocenjujemo, da bodo krizo preživela z nebistveno zmanjšanimi prihodki in v krizo niso vstopila visoko zadolžena. Naj zopet povzamemo Warrena Buffetta, ki meni, da je pametno kupovati podjetja, ki si jih želimo imeti, tudi če borzo za deset let zaprejo. Za recesijo so tako primernejše delnice večjih družb s tradicijo izplačevanja rednih dividend tudi v časih recesije.

Zavedati pa se je treba, da gre pri iskanju naložb, ki zadostijo našim merilom, vedno pač samo za ocenjevanje in da se ocene lahko izkažejo tudi za napačne. Ni ga junaka, ki bi se praviloma optimalno odločal za vstope v borzne naložbe in izstope iz njih, zato je še vedno najboljša strategija, da pred nakupom naložbe temeljito premislimo in jo nato dolgoročno (desetletje in več) držimo v portfelju.

Sam nakup pa opravimo v nekaj časovno razpršenih korakih. Sloviti vlagatelj John Bogle (ustanovitelj skupine Vanguard) je povedal, da ne pozna nikogar, ki bi konsistentno uspešno lovil optimalen naložbeni trenutek, niti ne pozna nikogar, ki bi koga poznal, ki bi bil pri tem uspešen. Vlagatelji, ki disciplinirano vlagajo tudi v obdobjih borznih padcev, so dolgoročni zmagovalci.

Kako naprej?

Znova je treba razmisliti o svojih življenjskih ciljih in potrebah. Prilagoditve ciljev in poti za njihovo uresničevanje bodo potrebne. Znova moramo razmisliti tako o svojem odnosu do tveganj kot tudi o tem, koliko tveganj smo pripravljeni prenašati, ne glede na naš siceršnji odnos do tveganja. Pametno je, če le lahko, da tudi v takšnih časih nadaljujemo redno in dolgoročno usmerjeno varčevanje in vlaganje.

Naj si na koncu sposodimo še nekaj modrosti Winstona Churchilla. Na začetku druge svetovne vojne je nekemu šolskemu zboru predlagal, da v pesmi zamenjajo izraz "temni dnevi" s "težkimi dnevi". Že blizu konca svoje kariere pa je pozival še k potrpežljivosti in pogumu: "Mercifully, there is time and hope if we combine patience and courage. All deterrents will improve and gain authority during the next ten years."** Z Winstonom se strinjam, namreč v težkih (in ne temnih) časih moramo biti še posebno potrpežljivi, a hkrati pogumni. In dolgoročno se nam bo to obrestovalo.

* "Oktober. To je eden izmed mesecev, ko je še posebej nevarno špekulirati z delnicami. Preostali meseci so julij, januar, september, april, november, maj, marec, junij, december, avgust in februar."

** "Z milostjo je še vedno čas in upanje, če združimo potrpljenje in pogum. V desetih letih se bo naš položaj izboljšal."

Vir: www.finance.si

Podpisali ste pogodbo o nakupu stanovanja, zdaj pa so cene nižje ali pa so vaši prihodki skopneli. Kaj lahko storite?

Cene stanovanj padajo. Če bi bila na voljo ugodna posojila, bi bilo za potencialne kupce to odlično. Toda za gradbena podjetja to ni dobra novica. Prav tako ne za tiste, ki so kupili drage kvadratne metre stanovanj, pa vidijo, da bi jih zdaj lahko ceneje.

O nekaterih vprašanjih, ki se porajajo v zdajšnjih razmerah, smo zbrali mnenja pravnikov, bančnikov in nepremičninskih svetovalcev, kako lahko ukrepajo kupci stanovanj. Poglejmo, kaj so povedali.

1. Kaj se zgodi z vplačano aro ali kupnino za stanovanje, če gre investitor v stečaj, preden je stanovanje končano in ga je kupec prevzel?

Odgovor: Po zakonu o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb se ara in plačilo za stanovanje vplačujeta na skrbniški račun. Če gre gradbeno podjetje v stečaj, sredstva na skrbniškem računu ne gredo v stečajno maso, temveč jih kupec dobi nazaj. Lahko se tudi raje odloči za izpolnitev pogodbe, to je, da plača do konca in investitor v stečaju konča posel, vendar je to seveda mogoče le, če so stanovanja tik pred zaključkom del.

To varstvo ne velja, če kupujete rabljeno stanovanje od gospodarskega subjekta, ki gre v stečaj. Če v takem primeru kupec ni vpisan v zemljiški knjigi, gre stanovanje v stečajno maso in mora kupec uveljavljati terjatev v stečajnem postopku.

2. Kako lahko zavarujete lastništvo pri nakupu rabljenega stanovanja?

Odgovor: Kupec je zavarovan od trenutka, ko vloži predlog za vpis lastništva v zemljiško knjigo. To lahko stori še pred plačilom kupnine, in sicer vloži predlog za predznambo pridobitve lastninske pravice.

3. Kaj lahko naredite, če gre v stečaj obrtnik, ki ste mu plačali predplačilo za izvedbo del?

Odgovor: Če gre kateri od obrtnikov, ki ste mu plačali predujem, v stečaj, lahko zahtevate vračilo predujma v stečajnem postopku. Vendar tu lahko navadno pričakujete minimalno poplačilo. Obrtniku, ki je šel v stečaj, ni treba izpolniti svojega dela. Zato se je smiselno zavarovati prej.

Čim manj obrtniku plačajte vnaprej; pravilo je deset odstotkov vrednosti posla, naprej pa plačujete sukcesivno na podlagi gradbenih situacij. V tem primeru je posel razmeroma varen, izgubite majhen del denarja, težava pa je, da boste morali iskati drugega izvajalca, kar zahteva dodaten čas in denar.

4. Na kaj bodite pozorni pri izbiri izvajalca?

Odgovor: Težki časi zahtevajo skrajne ukrepe. Preden izberete izvajalca, naročite več ponudb. V drugem krogu izbora izvajalca mu dajte konkurenčno ponudbo in poskušajte znižati vrednost njegove ponudbe. Poleg cene bodite pozorni tudi na pogoje plačila in materiale. Priporočamo vam tudi, da se pozanimate o stabilnosti podjetja obrtnika, ki ste ga izbrali, preverite ga tudi pri svojih znancih.

Foto: Irena Herak

5. Ali lahko dosežete znižanje cene stanovanja, ki ste ga sicer že zaarali po ceni tri tisoč evrov za kvadratni meter?

Odgovor: Nepremičninski trg je v komi in investitorji ter prodajalci so veliko bolj naklonjeni pogovorom in pogajanjem o ceni. Ali vam bodo pogajanja o nižji ceni kvadratnega metra uspela, je predvsem odvisno od tega, kdo prodaja. Nepremičninarji pa menijo, da je zdaj pravi čas za pogajanja, ker se nekaterim investitorjem vseeno bolj splača znižati ceno in prodati stanovanje, kot le dobiti aro. "Potipajte" investitorja in mu dajte svojo ponudbo.

6. Kaj storiti, če investitor, ki vam je pred nekaj meseci stanovanje prodal po ceni na primer tri tisoč evrov za kvadratni meter, zdaj enaka stanovanja prodaja po dva tisoč evrov za kvadratni meter?

Odgovor: Osnovno načelo je, da je pogodbo treba izpolniti, tako kot je bila dogovorjena. To pomeni, da mora kupec, če se je zavezal plačati določeno ceno, to ceno tudi plačati, čeprav so se razmere na trgu precej spremenile. Če so se cene od podpisa pogodbe znižale, gre to v njegovo škodo, če bi se zvišale, bi kupec imel zajamčeno pogodbeno ceno.

7. Ali bi bila torej edina možnost, da kupec razdre pogodbo in pusti aro ter kupi "sosednje stanovanje" po nižji ceni?

Odgovor: Tako je. Načeloma velja, da lahko odstopi od pogodbe, če je to v njej predvideno. Če to ni predvideno, lahko prodajalec vztraja pri izpolnitvi. Kupcu reče, sklenil si pogodbo, torej ti bom prodal stanovanje po dogovorjeni ceni in konec. Vendar je v pogodbah običajno določilo, da se pogodba šteje za razdrto, če kupnina ni plačana v določenem roku. V tem primeru se torej kupcu splača pustiti aro in skleniti drugo pogodbo.

Če prodajalec zniža ceno stanovanj s tri na dva tisoč evrov, je pri 100 kvadratnih metrih to 100 tisoč evrov razlike. Za tak denar se splača od posla odstopiti, pa čeprav kupec pusti 30 tisoč evrov are. Po pravni poti kupci torej načeloma ne morejo zahtevati znižanja cene.

8. Kako lahko z najnižjimi možnimi stroški odstopim od že sklenjene pogodbe, če najdem drugo, cenejše stanovanje?

Odgovor: Pogodbe so narejene tako, da zavarujejo pravice kupca in prodajalca. S podpisom pogodbe o nakupu stanovanja ste postali lastnik stanovanja. Čeprav prodate stanovanje po ceni, po kateri ste ga kupili, boste morali plačati dvoodstotni davek od prometa z nepremičninami. Če boste iztržili višjo ceno, boste morali plačati še davek od kapitalskega dobička, ki je prvih pet let 20-odstoten, nato se stopnja vsakih naslednjih pet let zniža za pet odstotnih točk. Če bodo cene stanovanj res izrazito padle, kapitalskega dobička ne bo, vendar je pri odločanju o nakupu drugega stanovanja treba upoštevati tudi davke.

9. Kaj narediti, če niste več sposobni plačevati posojila za stanovanje?

Odgovor: Banke ponujajo rešitve v obliki moratorijev in drugih ukrepov. Verjetno že pri odobravanju posojil preverijo plačilno sposobnost prosilcev in se zavarujejo, pogosto tudi s poroki. Za stanovanjska posojila velja, da jih komitenti nehajo plačevati najpozneje. Banka pa tudi nima interesa zaseči nepremičnine, ker z njo, razen da jo da na dražbo, nima kaj početi. Ponudba rabljenih stanovanj pa je ta čas velika.

10. Ali je smiseln pogovor z banko, pri kateri imate posojilo?

Odgovor: Banke svojim strankam zdaj ponujajo individualne sestanke, na katerih se pogovorijo o rešitvi težave. S posojilojemalcem, ki je zašel v težave zaradi trenutne slabše finančne sposobnosti, se lahko dogovorijo o odlogu plačila glavnice, v izjemnih primerih tudi obresti za krajše časovno obdobje. Od banke, kjer imate posojilo, tudi zahtevajte, da za vas naredi najbolj optimalen načrt odplačevanja posojila.

11. Kaj naj naredim, če sem že zaaral stanovanje, nato pa izgubil en vir financiranja?

Odgovor: Financiranje nakupa je načeloma tveganje kupca, razen če ni izrecno dogovorjeno, da bo tudi prodajalec nosil del tega tveganja. Če v pogodbi nič ne piše o tem, bo prodajalec zahteval plačilo v roku, ki je določen. Če ne boste dobili posojila, je to vaš problem. Torej se lahko zavarujete pri sklepanju pogodbe s členom, da stanovanje kupite, vendar je pogoj za veljavnost pogodbe odobritev posojila, za katero boste prosili pri tej in tej banki - in če posojila ne dobi, potem tudi pogodba kupca ne zavezuje. V tem primeru nosita tveganje tako kupec kot prodajalec.

Če veste, da bo vaše slabše finančno stanje trajalo dlje časa, je bolj smiselno, da ne greste v nakup stanovanj in s tem izgubite aro, kot pa, da se odločite za nakup in zaradi nepredvidenih razmer izgubite stanovanje.

12. Kaj narediti, če ste že plačali polovico stanovanja, v njem že živite in niste več sposobni plačevati posojila za stanovanje?

Odgovor: Če nimate možnosti dogovora z banko ali nekom drugim, ki bi vam pod ugodnimi pogoji pomagal prebroditi krizo, je edina rešitev prodaja stanovanja. Stanovanje lahko prodajate sami ali pa prodajo prepustite banki. Priporočamo vam, da stanovanje raje prodate sami in seveda ste po zakonu dolžni najprej poplačati banko. Najverjetneje je, da bo banka vaše stanovanje prodala po manj ugodni ceni in zato bo manjša tudi razlika, ki vam jo bo banka dala po poplačilu svojih terjatev.

Zbiranje ponudb

Za nakup 200 stanovanj se bo Ljubljana zadolžila

Ljubljanski stanovanjski sklad je včeraj objavil javno zbiranje ponudb za nakup do 200 novih stanovanj v prestolnici. Ker bo mestna občina Ljubljana (MOL) nakup plačala iz proračuna, nas je zanimalo, koliko denarja je v ta namen že rezerviranega. "Toliko, kot bo potrebno. Vse to se bo videlo v rebalansu proračuna," je pojasnila Jožka Hegler, direktorica stanovanjskega sklada. Občina se bo v ta namen tudi zadolžila, nekaj sredstev bo našla znotraj prerazporeditve sredstev v proračunu.

Mestni svetniki naj bi rebalans predvidoma potrdili sredi novembra. Na stanovanjskem skladu pričakujejo, da se bo poleg Vegrada za prodajo stanovanj občini odločil še kakšen ponudnik. Spomnimo, da je Vegrad z MOL že sklenil pogodbo o prodaji 150 stanovanj v Celovških dvorih po 1.750 evrov za kvadratni meter. Stanovanja, ki jih bodo pridobili prek razpisa, bo sklad oddajal kot neprofitna najemna stanovanja; sklad ponudbe sprejema do 13. novembra. M.Pu.

Vir: www.finance.si